Na skrajnem jugozahodu Loške doline stoji pod obronki prostranih snežniških gozdov mogočen, odlično ohranjen grad Snežnik, ki so ga začeli zidati že v 13. stoletju (prvič je omenjen leta 1268). Prvotni grad je obsegal dva stolpa, obdana z obzidjem, Lambergi pa so v renesansi pozidali osrednje dvorišče (tako je nastala današnja mogočna osrednja stavba) ter grad obdali z novim obzidjem in obrambnimi stolpi. V gradu si lahko ogledate obširno zbirko stilnega pohištva iz 18. in 19. stoletja, v bližini gradu pa je tudi muzej z lovsko in polharsko zbirko. (vir besedila: zaplana.net)
Dolini sv. Janeza Krstnika so, pred več kot 800 leti, kartuzijani vtisnili neizbrisen pečat. V samostanu, Žički kartuziji, so prebivali menihi z zelo strogim redovnim življenjem. Ukvarjali so se tudi z mlinarstvom, opekarstvom, steklarstvom in podobnimi rokodelskimi deli, ki so služila preživetju redovne skupnosti. Ruševine, ki so še vedno del doline, nas vrnejo v tisti čas.
Firence. Glavno mesto dežele Toskane v Italiji in med leti 1865 in 1870 tudi prestolnica tedanje kraljevine Italije. Z osupljivimi zgodovinskimi stvaritvami je mesto pravzaprav en sam velik spomenik.
Firence podnevi...
...nekaj detajlov...
...in Firence ponoči. Fotografija je bila predstavljena v spletni galeriji e-fotografija, po izboru komisije dodana v rubriko "Izbor tedna", tam pa je po številu prejetih glasov zasedla 3. mesto.
Tudi ta fotografija je bila predstavljena v spletni galeriji e-fotografija, po izboru komisije dodana v rubriko "Izbor tedna", tam pa je po številu prejetih glasov zasedla 3. mesto.
Dežela, ki je tako zelo bogata in pisana. Toskana. Za mnoge je Toskana - Italija. S svojimi lepotami predstavlja čaroben svet, katerega vabljivosti se je težko upreti. Tu najdemo tudi Piso. Pisa ni samo poševni stolp, kaj več pa, roko na srce, tudi ne. Vendar deluje očarljivo.
Pravljični grad, ki ga je dal zgraditi bavarski kralj Ludvik II Bavarski. Walt Disney, tudi sam ustvarjalec pravljičnih kraljestev, je za predlogo gradu v katerem je živela Trnjulčica, uporabil prav ta grad.
Spomin na neko, zdaj že oddaljeno obdobje v analogni fotografiji. Kljub današnji napredni tehnologiji se nekateri še vedno nostalgično oziramo za njim.
Moč lika, ki se rodi iz ene točke je rezultat nadvse navdušujočega preoblikovanja prvobitne podobe. Linije pravokotnikov se elegantno zavihtijo na stran in se preoblikujejo v krog. V tej preprostosti je lepota.
Opoldansko sonce, ki je posijalo skozi devet metrsko odprtino rimskega Pantheona ustvarja lesketajoči slap ščemeče svetlobe, ki se na fascinanten način poigrava s perspektivo.
Fotografija je bila poslana za morebitno objavo v reviji "Digitalna kamera" pod rubriko "Nepozabno", kjer pa je bila po oceni komisije ocenjena kot "Posnetek meseca" in nagrajena (revija "Digitalna kamera", št. 30, september-oktober 2008).
Z dežjem nam letos res ni bilo prizaneseno, to pa so še najbolj izkoristili otroci, ki so vremenske nevšečnosti igrivo in sproščeno vkomponirali v svojo igro. Ujet trenutek in detajl je eden izmed njih.