Ob tej objavi bi se želel zahvaliti izmeni nesebičnih policistov in prijaznemu cariniku mejnega prehoda za pomorski promet Piran, ki so mi na "njihovem" pomolu dovolili, da sem si lahko vzel čas in posnel to fotografijo.
Tudi tokrat naš biser predstavljam nekoliko drugače. Fotografija je sicer podobna moji zadnji objavi istega motiva, le da je fotografirana iz sosednjega hriba.
Eh, sem hotel pod fotografijo napisati par besed, ampak če povem po pravici, se mi niti slučajno ne da, saj bolj ko gledam fotko, bolj ugotavljam, kako mi je kompresija bloga močno popačila tako ostrino, kot tudi dinamičen razpon in barve. Ni mi jasno, zakaj pa pri večini fotk te anomalije ni. Anyone?
Leta 1185 je v zgodovinskem viru omenjen vitez Leocardis de Antro, grad pa leta 1263 kot castrum Lapis in šele 1350 kot vest czem Stain, ko ga je dobil skupaj z gradom v Zijalki nad Begunjami in štirimi kastelani v posest Henrik III Ortenburški. Grad je bil pomembna postojanka, kajti varoval je staro tovorniško pot iz Bohinjskega kota in Zgornje Savske doline čez Prevalo proti Tržiču in hospicu v Podljubelju do Koroške (vir besedila: wikipedia.org)
Slikovita lega in prikupen videz sta pomembna turistična privlačnost Kanala. Tu so tudi najširša korita Soče. Most čez reko so zgradili Rimljani, sedanji zidani most pa je bil obnovljen po I. svetovni vojni (vir besedila: wikipedia.org).
...ali kako se je ena izmed mojih fotk, ob korektnem dogovoru z administratorjem tega spletnega mesta in mojim dovoljenjem, znašla na spletni strani z vodiči, ki prikazujejo in opisujejo različne atrakcije najznamenitejših svetovnih prestolnic.
Dragi prijatelji, leto je naokoli in s to voščilnico se za letos od vas počasi poslavljam. Iz tega naslova bi se želel zahvaliti vsem, ki ste si vzeli čas, se ustavili in si ogledali moje fotografije. Vesel Božič in vse naj naj v letu 2010. Srečno!
Preko 700 let že kraljuje v nad 100 metrov visoki skalnati steni; mogočen in izzivalen. Simbol nezavzetosti, ter zavetje drznega, svojeglavega in upornega viteza Erazma Predjamskega (vir besedila: www.predjamski-grad.si).