Dvorec Trakošćan je postavljen sredi romantičnega parka na visokem stožastem hribu, ki se vzdiguje nad jezerom. Nastal je v 13. stoletju v obrambnem sistemu Zagorske grofije kot opazovalna trdnjava (vir besedila: www.trakoscan.hr).
Ob koncu 17. stoletja je bil ob dvorcu Soteska zasnovan nov baročni park z vrtnim paviljonom. Ljudsko izročilo povezuje in pojasnjuje nenavadno ime tega paviljona z radoživimi zabavami, ki jih je prirejala grajska gospoda. Čeprav so odražale le življenjski stil aristokracije rokokojskega časa, so med podeželani vzbujale vtis pregrešnosti, zato je vrtni paviljon dobil ime Hudičev turn (vir besedila: www.slovenia.info).
Peričnik sodi med najbolj znane slapove v Sloveniji. Govorimo lahko o dveh slapovih: 16 m visokem zgornjem Peričniku in 52 m visokem spodnjem Peričniku. Kadar govorimo o slapu Peričnik, imamo v mislih mogočen izrazit curek vode spodnjega slapa, ki buči preko 52 m visoke stene (vir bresedila: www.wikipedia.org).
Na desnem bregu Mure pri Veržeju stoji mlin, ki je posebnost zaradi zunanjega vodnega kolesa, nameščenega na dveh čolnih. Ta je že tretji na tej lokaciji. Prvi je bil postavljen davnega leta 1890. Zaščiten je kot tehnični spomenik in je povezava preteklosti s sedanjostjo in prihodnostjo, saj nam nazorno kaže uporabo vodne sile reke brez škodljivih vplivov in posledic za okolje. (vir besedila: www.timmlin.si)
Sožitje med reko in človekom je bilo od nekdaj intenzivno. Že od 4. stoletja naprej je stalo na Muri večje število plavajočih mlinov - po nekaterih podatkih čez devetdeset. Zaradi smotrne izrabe naravne energije ostaja mlin svojevrsten izum in kulturna pridobitev epohalnega pomena, ne glede na stopnjo tehnološke razvitosti družbe. (vir besedila: www.izakovci.si)
Še en vzpon na hribček nad ljubljanskim barjem, ki se je končal z rahlim razočaranjem, saj o tako težko pričakovanih meglicah ni bilo ne duha, ne sluha.
Za to fotografijo je bil glavni »sokrivec« tudi Samo Trebižan (priporočam: http://navetrovihkrilih.blogspot.com), ki mi je natančno podal podatke o lokaciji tega motiva, za kar se mu s to objavo tudi najlepše zahvaljujem.
Rabeljsko jezero naj bi po ljudskem izročilu nastalo zaradi neusmiljenosti in trdosrčnosti prebivalcev tamkaj nekdaj obstoječe vasi, katero naj bi Bog za kazen uničil. Otoček sredi jezera pa naj bi bil dokaz božje usmiljenosti do dobrosrčnega starčka in njegove koče. (vir besedila: wikipedia.org)
Fotografija je bila predstavljena v spletni galeriji e-fotografija, po izboru komisije dodana v rubriko "Izbor tedna", tam pa je po številu prejetih glasov zasedla 3. mesto.
Ob tej objavi se zahvaljujem Gregorju (priporočam: http://kreg-slo.blogspot.com) za nesebično podajanje informacij.
Tkalca jama, tudi Zatočna jama, je vodna jama z vhodom na zahodni strani Rakovega Škocjana. Vanjo ponikne reka Rak, ki sodi v kraški povirni sistem porečja Ljubljanice. Jama je dobila ime po kapniških oblikah, v katerih so nekateri prepoznali tkalca, v delu Slava Vojvodine Kranjske jo je opisal tudi Valvasor. (vir besedila: wikipedia.org)