Dragi prijatelji, leto je naokoli in s to voščilnico se za letos od vas počasi poslavljam. Iz tega naslova bi se želel zahvaliti vsem, ki ste si vzeli čas, se ustavili in si ogledali moje fotografije. Vesel Božič in vse naj naj v letu 2010. Srečno!
Preko 700 let že kraljuje v nad 100 metrov visoki skalnati steni; mogočen in izzivalen. Simbol nezavzetosti, ter zavetje drznega, svojeglavega in upornega viteza Erazma Predjamskega (vir besedila: www.predjamski-grad.si).
Ferrarijev vrt leži pod utrjenim štanjelskim obzidjem. Kompleks vile z vrtom je nastajal v dvajsetih in tridesetih letih 20. stoletja pod vodstvom arhitekta Maksa Fabianija in je najpomembnejša parkovna ureditev iz časa med obema vojnama pri nas (vir besedila: www.slovenia.info).
Čeprav na fotografiji zgleda bolj kot potoček, je po dvajsetih minutah dokaj zahtevne hoje pogled na surovo moč 24 metrov visokega slapa prav veličasten.
Žagerski mlin je edini še delujoči mlin na vodni pogon v zgornjem delu zgornje Savinjske doline. Manjša težava, hkrati pa zanimivost tega mlina je, da se ne vrti ves čas enakomerno, kajti količina vode niha. Žagerski mlin je bil v kataster zaveden že v času Marije Terezije, torej je star vsaj 250 let (vir besedila: www.slovenia.info).
Škofja Loka je srednjeveško mesto. Prvič je bila omenjena kot trg leta 1248, leta 1274 pa že kot mesto. Zapisi navajajo da je bila leta 1397 obdana z obzidjem s petimi obrambnimi stolpi in mestnimi vrati. Nad mestom stoji Loški grad. Njegovi prvotni podobi danes manjka stolp, v katerem so bile ječe, ki so ga redovnice, ki so prebivale v gradu, dale podreti (vir besedila: wikipedia.org).
Salzburg, rojstno mesto W. A. Mozarta, je glavno mesto avstrijske zvezne države Salzburg. Mesto, kjer se je šolal tudi znani slovenski protestant Primož Trubar se ponaša s številnimi lepotami in znamenitostmi, med katerimi morda še najbolj izstopa Hohensalzburg, največja trdnjava v Evropi.
Fotografija ni ne iz tehničnega in ne estetko sporočilnega vidika kakšen presežek. Morda je celo neprimerna, pa vendar jo objavljam, saj je v fotografskem natečaju z naslovom "Paparazzo" zmagala in osvojila 1. nagrado.
Z željo fotografiranja večernih motivov mestnih znamenitosti sem preko elektronske pošte pisal tako na Hrvaško (kar v slovenščini), kot tudi v Avstrijo in seveda Slovenijo in jim postavil isto vprašanje; če so oz. od kdaj do kdaj so osvetjene različne znamenitosti. In kdo mislite, da mi je prvi odgovoril? Hrvati! In od koga nisem dobil odgovora? Od Slovencev! In potem se gremo mi turizem?! Halo?! p.s. da ne bom preveč krivičen naj povem, da so mi po kar nekaj dneh odgovorili celo iz slovenskih TIC
Dvorec Trakošćan je postavljen sredi romantičnega parka na visokem stožastem hribu, ki se vzdiguje nad jezerom. Nastal je v 13. stoletju v obrambnem sistemu Zagorske grofije kot opazovalna trdnjava (vir besedila: www.trakoscan.hr).
Ob koncu 17. stoletja je bil ob dvorcu Soteska zasnovan nov baročni park z vrtnim paviljonom. Ljudsko izročilo povezuje in pojasnjuje nenavadno ime tega paviljona z radoživimi zabavami, ki jih je prirejala grajska gospoda. Čeprav so odražale le življenjski stil aristokracije rokokojskega časa, so med podeželani vzbujale vtis pregrešnosti, zato je vrtni paviljon dobil ime Hudičev turn (vir besedila: www.slovenia.info).
Peričnik sodi med najbolj znane slapove v Sloveniji. Govorimo lahko o dveh slapovih: 16 m visokem zgornjem Peričniku in 52 m visokem spodnjem Peričniku. Kadar govorimo o slapu Peričnik, imamo v mislih mogočen izrazit curek vode spodnjega slapa, ki buči preko 52 m visoke stene (vir bresedila: www.wikipedia.org).
Na desnem bregu Mure pri Veržeju stoji mlin, ki je posebnost zaradi zunanjega vodnega kolesa, nameščenega na dveh čolnih. Ta je že tretji na tej lokaciji. Prvi je bil postavljen davnega leta 1890. Zaščiten je kot tehnični spomenik in je povezava preteklosti s sedanjostjo in prihodnostjo, saj nam nazorno kaže uporabo vodne sile reke brez škodljivih vplivov in posledic za okolje. (vir besedila: www.timmlin.si)
Sožitje med reko in človekom je bilo od nekdaj intenzivno. Že od 4. stoletja naprej je stalo na Muri večje število plavajočih mlinov - po nekaterih podatkih čez devetdeset. Zaradi smotrne izrabe naravne energije ostaja mlin svojevrsten izum in kulturna pridobitev epohalnega pomena, ne glede na stopnjo tehnološke razvitosti družbe. (vir besedila: www.izakovci.si)
Še en vzpon na hribček nad ljubljanskim barjem, ki se je končal z rahlim razočaranjem, saj o tako težko pričakovanih meglicah ni bilo ne duha, ne sluha.
Za to fotografijo je bil glavni »sokrivec« tudi Samo Trebižan (priporočam: http://navetrovihkrilih.blogspot.com), ki mi je natančno podal podatke o lokaciji tega motiva, za kar se mu s to objavo tudi najlepše zahvaljujem.
Rabeljsko jezero naj bi po ljudskem izročilu nastalo zaradi neusmiljenosti in trdosrčnosti prebivalcev tamkaj nekdaj obstoječe vasi, katero naj bi Bog za kazen uničil. Otoček sredi jezera pa naj bi bil dokaz božje usmiljenosti do dobrosrčnega starčka in njegove koče. (vir besedila: wikipedia.org)
Fotografija je bila predstavljena v spletni galeriji e-fotografija, po izboru komisije dodana v rubriko "Izbor tedna", tam pa je po številu prejetih glasov zasedla 3. mesto.
Ob tej objavi se zahvaljujem Gregorju (priporočam: http://kreg-slo.blogspot.com) za nesebično podajanje informacij.
Tkalca jama, tudi Zatočna jama, je vodna jama z vhodom na zahodni strani Rakovega Škocjana. Vanjo ponikne reka Rak, ki sodi v kraški povirni sistem porečja Ljubljanice. Jama je dobila ime po kapniških oblikah, v katerih so nekateri prepoznali tkalca, v delu Slava Vojvodine Kranjske jo je opisal tudi Valvasor. (vir besedila: wikipedia.org)
Fotografija je bila predstavljena v spletni galeriji e-fotografija, po izboru komisije dodana v rubriko "Izbor tedna", tam pa je po številu prejetih glasov zasedla 3. mesto.
Prav tako je bila fotografija poslana za morebitno objavo v reviji "Digitalna kamera" pod rubriko "Nepozabno", kjer pa je bila po oceni komisije ocenjena kot "Posnetek meseca" in nagrajena (revija "Digitalna kamera", št. 36, september-oktober 2009).
Fotografija je bila predstavljena v spletni galeriji e-fotografija, po izboru komisije dodana v rubriko "Izbor tedna", tam pa je po številu prejetih glasov zasedla 1. mesto.
Fotografija je bila poslana na natečaj "Naše počitnice" in med približno 1000 fotografijami prejela 4. nagrado.
Na "misijo" sem šel pravzaprav z namenom fotografirati večerni Bled, a je ta naš svetovno znani biser tudi sredi turistične sezone tako sramotno slabo osvetljen, da... Ne bi bilo slabo, da si odgovorni pogledajo kako izgledajo zvečer druga mesta, ki niti slučajno niso tako atraktivna in opevana kot naš Bled...
V teh dneh je izšla poletna številka revije za sodobnega fotografa "Digitalna Kamera". Zame prav posebna izdaja, saj je v njej, med drugim, objavljen tudi članek o meni, podprt z nekaj mojimi fotografijami. Zahvaljujem se uredništvu revije, še posebej pa uredniku, gospodu Danielu Andjelkoviću, ki je bil na podlagi mojih, do sedaj objavljenih fotografij v reviji, nesebično pripravljen na sodelovanje z menoj.